Mi abuela no sabe quién soy

Moja babica Zrinka je vedno rekla DA vsemu. Taborili smo in plezali po gorah, tekli in kolesarili, plavali v najglobljem delu morja. Gradili smo skrivališča na najbolj skritih krajih in iz škatel za čevlje delali hišice za žuželke. Pletla je volnene puloverje po mojih zamislih, izdelovali smo igrače iz jogurtovih lončkov in organizirali lutkovne predstave na vrtu. Potovali smo z vlakom, letalom in ladjo. Risala sva stripe, brala časopis in pisala zgodbe. Zanjo ni bilo nič nemogoče! Moja babica je znala in zmogla vse. Dokler nekega dne ni mogla več. Govoriti o bolezni in smrti je vedno težko in boleče. Zgodba Moja babica ne ve, kdo sem približuje teme starosti in smrti otrokom ter jih povezuje s spominom in ljubeznijo z opisom nežnega odnosa med deklico Emo in njeno babico Zrinko, ki nenadoma začne pozabljati stvari in ljudi.